Eden od ciljev ključnih Strategije za enakost spolov 2020 – 2025 je odprava plačne in pokojninske vrzeli. V ta namen je Evropska komisija maja 2023 sprejela Direktivo EU o preglednosti plačil (2023/970), ki jo morajo države članice do 7. junija 2026 prenesti v nacionalno zakonodajo.

Direktiva predstavlja niz zavezujočih ukrepov, ki bodo prispevali k opolnomočenju zaposlenih za lažje uveljavljenje pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, ne glede na spol. Raziskave namreč kažejo, da je prav slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med ženskami in moškimi.

V Sloveniji je delovno aktivno prebivalstvo skoraj enakomerno porazdeljeno med ženske in moške, kljub visoki stopnji zaposlenosti žensk in povprečno višji stopnji izobrazbe žensk v primerjavi z moškimi, pa ženske še vedno zaslužijo manj. Na razliko v plačilu med drugim vpliva hitrejše napredovanje moških na delovnem mestu, saj ženske poleg poklica običajno opravljajo še reproduktivno delo (skrb za gospodinjstvo, otroke in ostarele starše). 

Leta 2023 je plačna vrzel med spoloma v EU znašala v povprečju 12 %, v Sloveniji pa 5,4 %, pri čemer je bila razlika v korist moških največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,5 %), na področju zdravstva in socialnega varstva (21,6 %) ter v komunikacijskih in informacijskih dejavnostih (17,8 %). 

Plačna vrzel tudi dolgoročno vpliva na kakovost življenja žensk, na tveganje, da bodo izpostavljene revščini, in na vztrajno pokojninsko vrzel. Leta 2024 je pokojninska vrzel v EU znašala 25,4 %, v Sloveniji pa 9,7 %.

Preglednost plačil je ključna za spodbujanje poštenih in pravičnih delovnih pogojev, saj namreč povečuje informiranost akterjev na trgu dela in omogoča večjo učinkovitost pogajanj o pogojih plačila. Z odprtim komuniciranjem o plačah lahko podjetja odpravijo razlike v plačah, krepijo zaupanje zaposlenih ter privabijo in ohranijo najboljše talente. Preglednost prav tako povečuje zmožnost zaposlenih, da se zavzemajo za pravičnejše plačilo, in zmanjšuje tveganje za diskriminatorne prakse. Prispeva tudi k bolj zdravemu delovnemu okolju in krepi organizacijsko kulturo.

Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravico do seznanitve z nivojem plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznost poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za delodajalce z več kot 100 zaposlenimi, kar velja tako za javna kot tudi zasebna podjetja in organizacije.  V primeru, da je v podjetju  več kot pet-odstotna vrzel, ki je ni možno utemeljiti z objektivnimi razlogi, se izvede skupna ocena plač in sprejemejo ukrepi za odpravo neupravičene oz. neutemeljene plačne vrzeli.

Evropska komisija je v okviru programa CERV objavila razpis za projekte, ki bodo pripomogli k implementaciji Direktive o plačni preglednosti. Eden izmed teh projektov je PAY DAY, ki bo potekal od decembra 2024 do novembra 2026, v času implementacije direktive v nacionalno zakonodajo. Projektne dejavnosti so zastavljene na način, da bodo nosilnemu organu, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pomagale k uspešni implementaciji direktive v slovensko zakonodajo ter informirale delodajalce, sindikate in zaposlene o plačni vrzeli med spoloma, spolno nevtralnih sistemih ocenjevanja in načelu enakega plačila za delo enake vrednosti.

Namen projekta je podpiranje prenosa in izvajanja Direktive o preglednosti plačil v Sloveniji. Projektne dejavnosti so zastavljene na način, da bodo vodilnemu partnerju in nosilnemu organu, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pomagale k uspešni implementaciji direktive ter informirale delodajalce, sindikate, zaposlene in splošno javnost o plačni vrzeli med spoloma, spolno nevtralnih sistemih ocenjevanja in načelu enakega plačila za delo enake vrednosti.

V okviru projekta bodo izvedene naslednje dejavnosti:

• vzpostavitev brezplačnega spletnega informacijskega orodja za ugotavljanje razlik v plačilu med spoloma (GPG-IT);
• priprava smernic in metodologije za določanje spolno nevtralnih sistemov ocenjevanja delovnih mest;
• študijski obisk in strokovni seminar;
• nacionalna kampanja ozaveščanja;
• usposabljanja za različne skupine deležnikov (delodajalci, vodje kadrovski služb, računovodsko osebje, predstavniki delavcev, sindikati);
• otvoritveni dogodek in zaključna konferenca.