Direktiva EU o preglednosti plačil

Eden ključnih ciljev Strategije EU za enakost spolov 2020 – 2025 je bila odprava plačne in pokojninske vrzeli. V ta namen je Evropska komisija maja 2023 sprejela Direktivo EU o preglednosti plačil (2023/970), ki so jo morale države članice do 7. junija 2026 prenesti v nacionalni pravni red. Direktiva o preglednosti plačil 2023/970 predstavlja niz zavezujočih ukrepov, ki bodo prispevali k boju proti diskriminaciji pri plačilu in pomagali odpraviti plačilno vrzel med spoloma v EU. Zavezanost odpravi plačilne in pokojninske vrzeli Evropska komisija izpostavlja tudi v Strategiji EU za enakost spolov 2026 – 2030.

Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, ki pomagajo odpraviti diskriminacijo pri plačilu na delovnem mestu in prispevajo k odpravi plačilne vrzeli med spoloma.

Ukrepi zajemajo zagotovitev enakega plačila za enako delo ali za delo enake vrednosti z vzpostavitvijo in uporabo spolno nevtralnega sistema vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ki izključujejo vsakršno diskriminacijo pri plačilu zaradi spola, preglednost plačil pred zaposlitvijo, preglednost določanja plačil in plačnega napredovanja, pravico do obveščenosti in dostopnost informacij v obliki, ki je dostopna invalidnim osebam.

V skladu z novimi pravili bodo delodajalci morali razkriti informacije o plačah in ukrepati, če bo njihova plačilna vrzel med spoloma večja od 5 %. Med ukrepi so tudi objava informacij o plačah za iskalce in iskalke zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plačil zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznost poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za delodajalce z več kot 100 zaposlenimi, kar velja tako za javna kot tudi zasebna podjetja in organizacije.  V primeru, da je pri delodajalcu plačilna vrzel med spoloma višja od 5 %, in je ni možno utemeljiti z objektivnimi razlogi, se izvede skupna ocena plačil, delodajalec pa mora sprejeti ukrepe za odpravo neupravičene plačilne vrzeli.

Cilj je, da preglednost plačil prispeva k opolnomočenju zaposlenih, da bodo lažje uveljavljali svojo pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. Hkrati pa večja preglednost delodajalcem omogoča bolj objektivno in pregledno oblikovanje plačnih sistemov, krepi zaupanje med zaposlenimi ter zmanjšuje tveganje za neupravičene razlike v plačilu in morebitne spore zaradi diskriminacije.

Preglednost plačil je ključna za spodbujanje poštenih in pravičnih delovnih pogojev, saj povečuje informiranost deležnikov na trgu dela in omogoča večjo učinkovitost pogajanj o pogojih plačila. Z odprtim komuniciranjem o plačah lahko podjetja odpravijo razlike v plačilih, krepijo zaupanje zaposlenih ter privabijo in ohranijo najboljše talente. Preglednost prav tako povečuje zmožnost zaposlenih, da se zavzemajo za pravičnejše plačilo, in zmanjšuje tveganje za diskriminatorne prakse. Prispeva tudi k bolj zdravemu delovnemu okolju in krepi organizacijsko kulturo.

V Sloveniji je delovno aktivno prebivalstvo skoraj enakomerno porazdeljeno med ženske in moške, kljub visoki stopnji zaposlenosti žensk in povprečno višji stopnji izobrazbe žensk v primerjavi z moškimi, pa ženske še vedno zaslužijo manj. Na razliko v plačilu vpliva predvsem kombinacija poklicne segregacije, skrbstvenih obveznosti in napredovanja v karieri. Ženske so v povprečju pogosteje zaposlene v nižje plačanih sektorjih (npr. izobraževanje, zdravstvo, administracija), medtem ko so moški bolj zastopani v tehnično in vodstveno bolje plačanih poklicih. Poleg tega ženske pogosteje prevzamejo večji del skrbi za otroke in gospodinjstvo, kar lahko vodi do krajših delovnih izkušenj, več prekinitev kariere in počasnejšega napredovanja. Pomemben dejavnik so tudi razlike v dostopu do vodstvenih položajev ter vpliv nezavednih pristranosti pri zaposlovanju in napredovanju. Skupaj ti dejavniki povzročajo, da je povprečna plača žensk v Sloveniji še vedno nižja od plače moških, čeprav se razlike v zadnjih letih postopno zmanjšujejo.

Leta 2024 je plačna vrzel med spoloma v EU znašala 11,1 % (Eurostat, 2024), v Sloveniji pa 3,3 % (podatki SURS za oktober 2025), kar pomeni, da so ženske v Sloveniji v povprečju zaslužile 96,7 % povprečne bruto plače za plačano uro moških. V večini področij dejavnosti so bile oktobra 2025 povprečne bruto plače za plačano uro moških višje od plač žensk. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v rudarstvu (22,5 %), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,2 %) ter zdravstvenem in socialnem varstvu (17,2 %).

Negativno plačno vrzel med spoloma, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro žensk višje od plač moških, pa je bilo mogoče zaznati v treh področjih dejavnosti, in sicer v prevozu in skladiščenju (−11,6 %), oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (−11,0 %) ter gradbeništvu (−8,9 %). Plačna vrzel tudi dolgoročno vpliva na kakovost življenja žensk, na tveganje, da bodo izpostavljene revščini, in na vztrajno pokojninsko vrzel. Leta 2024 je pokojninska vrzel v EU znašala 24,5 %, v Sloveniji pa 9,7 % (Eurostat, 2024). Več informacij o pokojninski vrzeli najdete TUKAJ.

Razlika med plačno in plačilno vrzeljo je predvsem v metodologiji izračuna oziroma v elementih prejemkov, ki so vključeni v izračun.

Plačna vrzel označuje razliko v povprečni bruto plači med ženskami in moškimi. Pri njenem izračunu se praviloma upoštevajo podatki o plačah, kot jih opredeljuje uporabljena statistična metodologija (npr. SURS, Eurostat).

Medtem ko je plačilna vrzel po Direktivi EU o preglednosti plačil opredeljena kot razlika v povprečnih ravneh plačil za delo med ženskami in moškimi, zaposlenimi pri dotičnem delodajalcu, izražena kot odstotni delež povprečne ravni plačil za delo moških. Pri izračunu plačilne vrzeli se, poleg osnovne plače, zato upoštevajo tudi drugi plačilni elementi ali tako imenovani dopolnilni oz. spremenljivi deli plače.